Zato dragi starši, vaši otroci vam sporočajo nasledje:

 

- Moje roke so majhne: ne pričakujte popolnosti, ko pospravljam posteljo, rišem ali mečem žogo. 

- Moje noge so kratke: hodite počasneje, da lahko hodim z vami.

- Moje oči še niso videle veliko sveta: pomagajte mi odkrivati svet, ne omejujte me!

- Hišna opravila ne bodo pobegnila: jaz pa ne bom dolgo majhen, zato si vzemite čas za igro z mano.

- Sem vaš poseben dar, zato tako delajte z mano, kot z največjim zakladom.

- Potrebujem vašo podporo dokler rastem. Ne grajajte in ne kaznujte me. Zapomnite si…lahko grajate moja dejanje.., a ne mene.

- Dajte mi svobodo odločanja. Dovolite, da delam napake, da se lahko iz njih nekaj naučim. Le tako se bom lahko nekega dne pravilno odločal.

- Naj vas ne bo strah preživeti vikend brez mene. Potreben je "naš" čas - vaju brez mene in meni brez vaju. S tem mi pokažeta, da sta pomembna tudi drug drugemu.

- Vem, da je težko, ampak ne primerjajte me z nikomer, niti z brati ali sestrami.

- Ne počnite stvari namesto mene. Tako imam občutek, da nisem dovolj dober in da sem vas razočaral.

Ljubezen, potrpljenje, medsebojna pomoč in spoštovanje naj prevladujejo v vsaki družini. Vse ostalo bo steklo natanko tako kot mora. In ne pozabite, nihče ni popoln: Tudi vi ne!